Ogled vira Sodišče Evropske unije

=== Predsednik sodišča ===
Sodniki izvolijo predsednika Sodišča med svojimi člani za obdobje treh let z možnostjo ponovne izvolitve. Predsednik vodi delo in službe Sodišča ter predseduje obravnavam in posvetovanjem večjih sestav.
{| border="0" cellpadding="2" cellspacing="2" width="60%"
|----- bgcolor="lightgrey"
|'''Obdobje'''
|'''Predsednik'''
|'''Država'''
|----- bgcolor="#DDEEFF"  
|1952–1958
|[[Massimo Pilotti]]
|{{ITA}}
|----- bgcolor="lightblue"
|1958–1964
|[[Andreas Matthias Donner]]
|{{NLD}}
|----- bgcolor="#DDEEFF"  
|1964–1967
|[[Charles Léon Hammes]]
|{{LUX}}
|----- bgcolor="lightblue"
|1967–1976
|[[Robert Lecourt]]
|{{FRA}}
|----- bgcolor="#DDEEFF"  
|1976–1980
|[[Hans Kutscher]]
|{{DEU}}
|----- bgcolor="lightblue"
|1980–1984
|[[Josse Mertens de Wilmars]]
|{{BEL}}
|----- bgcolor="#DDEEFF"  
|1984–1988
|[[John Mackenzie-Stuart]]
|{{GBR}}
|----- bgcolor="lightblue"
|1988–1994
|[[Ole Due]]
|{{DEN}}
|----- bgcolor="#DDEEFF"  
|1994–2003
|[[Gil Carlos Rodriguez Iglesias]]
|{{ESP}}
|----- bgcolor="lightblue"
|2003–2015
|[[Vassilios Skouris]]
|{{GRE}}
|-
|2015–
|[[Koen Lenaerts]]
|{{BEL}}
|--
| colspan="3" |<small>''Vir'': {{cite web|last=|first=|authorlink=|title=The Presidents of the Court of Justice|work=|publisher=[[European NAvigator]]|date=|url=http://www.ena.lu?lang=2&doc=23737|format=|doi=|accessdate=2016-04-13}}</small>
|}

==== Sodišče v življenju državljana Unije ====
Med tisočimi sodbami Sodišča jih ima večina – zlasti tiste, ki jih izda na podlagi vprašanj za predhodno odločanje – zelo pomembne posledice za vsakdanje življenje evropskih državljanov. Nekaj sodb na najpomembnejših področjih prava Skupnosti je kot primer navedenih v nadaljevanju.

==== Prosti pretok blaga ====
Od sodbe v zadevi Cassis de Dijon, ki je bila izdana leta 1979, v zvezi z načelom prostega pretoka blaga lahko trgovci v svoje države uvažajo vse izdelke, ki izvirajo iz druge države Unije, če so bili v njej zakonito proizvedeni in trženi ter če v državi, v kateri naj bi potekala potrošnja, uvozu ne nasprotuje noben razlog, naveden v Pogodbi o delovanju EU,  na primer varstvo javnega redu, zdravja ali okolja.

==== Prosto gibanje oseb ====
Številne sodbe so bile izdane na področju '''prostega gibanja oseb'''. S sodbo v zadevi Kraus<ref>{{Navedi splet|url=http://curia.europa.eu/juris/showPdf.jsf?text=&docid=98364&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=31353|title=Sodba Sodišča EU|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> (1993) je Sodišče potrdilo, da položaj državljana Skupnosti, ki je v drugi državi članici končal podiplomski študij in pridobil univerzitetni naziv, ki omogoča opravljanje nekega poklica ali neke gospodarske dejavnosti, ureja pravo Skupnosti, in sicer tudi glede razmerja tega državljana do države, katere državljan je. Država članica lahko torej za uporabo tega naziva na svojem ozemlju zahteva pridobitev upravnega dovoljenja, vendar je namen postopka za izdajo tega dovoljenja lahko zgolj preverjanje, ali je bil naziv pridobljen zakonito. 

Med najbolj znanimi sodbami na tem področju je sodba v zadevi Bosman (1995), ki jo je Sodišče izdalo na podlagi vprašanja za predhodno odločanje, ki ga je postavilo belgijsko sodišče glede skladnosti predpisov nogometnih zvez s prostim gibanjem delavcev. Navedlo je, da je šport, ki se opravlja kot poklic, gospodarska dejavnost in da njenega opravljanja ne smejo ovirati predpisi, ki urejajo prehod igralcev ali ki omejujejo število igralcev, ki so državljani drugih držav članic. To drugo stališče je bilo s poznejšimi sodbami razširjeno na položaj poklicnih športnikov iz tretjih držav, ki so sklenile pridružitveni sporazum (sodba v zadevi Deutscher Handballbund, 2003) ali sporazum o partnerstvu (sodba v zadevi Simutenkov, 2005).

==== Svoboda opravljanja storitev ====
Sodba iz leta 1989 o svobodi opravljanja storitev se nanaša na britanskega turista, ki so ga v pariški podzemni železnici napadli in hudo ranili. Na podlagi vprašanja za predhodno odločanje francoskega sodišča je Sodišče odločilo, da je bil kot turist upravičen do storitev zunaj svoje države in da zanj velja načelo prepovedi diskriminacije na podlagi državljanstva, ki ga opredeljuje pravo Skupnosti. Britanski turist je imel zato pravico do enake odškodnine, kot bi jo lahko zahteval francoski državljan (sodba v zadevi Cowan).

O vprašanju za predhodno odločanje luksemburškega sodišča se je Sodišče izreklo, da nacionalna zakonodaja, ki omogoča, da se zavarovancu zavrne povrnitev stroškov zobozdravstvene oskrbe, ker so nastali v drugi državi članici, neupravičeno ovira '''svobodo opravljanja storitev''' (sodba v zadevi Kohll, 1998) in da je zavrnitev povrnitve stroškov, nastalih zaradi nakupa očal v tujini, neupravičeno oviranje '''prostega pretoka blaga''' (sodba v zadevi Decker, 1998).

==== Enako obravnavanje in socialne pravice ====
Neka stevardesa je vložila tožbo proti delodajalcu zaradi diskriminacije pri plačilu, ki ga je prejemala, glede na plačilo, ki so ga prejemali njeni sodelavci moškega spola, ki so opravljali enako delo. Na podlagi vprašanja za predhodno odločanje belgijskega sodišča je Sodišče leta 1976 odločilo, da ima določba Pogodbe, ki opredeljuje načelo '''enakega plačila za enako delo za moške in ženske''', neposredni učinek (sodba v zadevi Defrenne).

Pri razlagi določb Skupnosti o '''enakem obravnavanju moških in žensk''' je Sodišče prispevalo k varstvu žensk pri odpuščanju zaradi materinstva. Neka ženska je bila odpuščena zato, ker zaradi težav z nosečnostjo ni mogla več delati. Leta 1998 se je Sodišče izreklo, da je tako odpuščanje v nasprotju s pravom Skupnosti. Odpustitev ženske med nosečnostjo zaradi odsotnosti zaradi bolezni, ki je povezana z nosečnostjo, pomeni prepovedano diskriminacijo na podlagi spola (sodba v zadevi Brown).

Da bi se zagotovilo '''varovanje varnosti in zdravja delavcev''', je nujno, da imajo delavci plačan letni dopust. Leta 1999 je britanski sindikat BECTU izpodbijal britansko ureditev, ki je to pravico odvzela delavcem, ki so bili zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi za kratek določen čas, in sicer zato, ker ni bila v skladu z direktivo Skupnosti o urejanju delovnega časa. Sodišče je odločilo (sodba v zadevi BECTU, 2001), da je '''pravica do plačanega letnega dopusta''' socialna pravica, ki jo vsem delavcem neposredno daje pravo Skupnosti, in da je nobenemu delavcu ni mogoče odvzeti.

==== Temeljne pravice ====
Sodišče je z odločitvijo, da je '''spoštovanje temeljnih pravic''' sestavni del splošnih pravnih načel, katerih spoštovanje zagotavlja, pomembno prispevalo k zvišanju standardov pri varovanju teh pravic. Pri tem Sodišče črpa iz ustavnih tradicij, ki so skupne državam članicam, in iz mednarodnih instrumentov o varstvu človekovih pravic (zlasti iz Evropske konvencije o človekovih pravicah), pri katerih države članice sodelujejo ali so k njim pristopile. Od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe bo lahko Sodišče uporabilo in razlagalo Listino o temeljnih pravicah Evropske unije z dne 7. decembra 2000, ki ji Lizbonska pogodba priznava enako pravno veljavnost, kot jo imajo Pogodbe.

Po številnih terorističnih napadih na policiste so na Severnem Irskem pri policiji uvedli nošenje orožja. Vendar zaradi javne varnosti uslužbenke policije orožja niso smele nositi (na podlagi mnenja pristojnega ministrstva, zoper katerega ni bilo sodnega varstva). V severnoirski policiji od takrat z nobeno žensko niso več sklenili pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas. Na podlagi vprašanja za predhodno odločanje sodišča iz Združenega kraljestva je Sodišče odločilo, da je izključitev sodnega nadzora nad mnenjem nacionalnega organa v nasprotju z načelom '''učinkovitega pravnega sredstva''', ki je zagotovljeno vsaki osebi, ki meni, da je bila oškodovana zaradi diskriminacije na podlagi spola (sodba v zadevi Johnston<ref>{{Navedi splet|url=http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=93487&pageIndex=0&doclang=sl&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=31353|title=Sodba Sodišča EU|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>, 1986).

==== Državljanstvo Unije ====
Sodišče je glede '''državljanstva Unije''', ki je v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije priznano vsaki osebi, ki ima državljanstvo katere od držav članic, potrdilo, da to vsebuje pravico do prebivanja na ozemlju druge države članice. Tako pravico do prebivanja ima tudi mladoletni državljan kake države članice, ki ima zdravstveno zavarovanje in zadostna sredstva. Sodišče je poudarilo, da pravo Skupnosti od mladoletnikov ne zahteva, da bi imeli sami potrebna sredstva, in da hkratna zavrnitev dodelitve pravice do prebivanja materi, ki je državljanka tretje države, popolnoma odvzame koristen učinek pravice do prebivanja njenega otroka (sodba v zadevi Zhu in Chen, 2004<ref>{{Navedi splet|url=http://curia.europa.eu/juris/celex.jsf?celex=62002CJ0200&lang1=en&lang2=SL&type=TXT&ancre=|title=Sodba Sodišče EU|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>).

V tej sodbi je Sodišče odločilo, da država članica, tudi če je cilj pridobitve državljanstva neke države članice dodelitev pravice do prebivanja na podlagi prava Skupnosti državljanu tretje države, ne sme omejiti '''učinkov pridobitve državljanstva''' druge države članice.